Od skoraj 10.000 zagrebških študentov, ki so zaprosili za mesto v študentskem domu, jih je okoli 3200 ostalo brez njega. V Ljubljani so bili zadnji trije študentski domovi zgrajeni leta 2006. Težava je v obeh državah podobna, odgovori nanjo pa se razlikujejo.
Slovenija: država kupuje in prenavlja, novogradnje čakajo
Investicije ministrstva v študentske domove
V letu 2024 je ministrstvo v študentske domove vložilo 10,6 milijona evrov, od tega 3,7 milijona evrov za odkup Akademskega kolegija – Baragovega semenišča v Ljubljani.
Podobna je slika tudi pri zadnjih projektih: marca 2026 so v Mariboru odprli prenovljeni dom 15, na Obali je zaživel dom UP Barka 2, katerega nakup je financiralo ministrstvo, avgusta 2026 pa je vlada v Načrt razvojnih programov 2026–2029 uvrstila požarno prenovo Študentskega doma Ljubljana in domov Univerze na Primorskem.
Subvencionirano bivanje in zasebni domovi
Za študijsko leto 2026/2027 je na voljo 12.883 mest za subvencionirano bivanje. Država podpira tudi zasebne študentske domove: zanje je namenjenih 1,77 milijona evrov, kar zadostuje za 1500 ležišč.
Zakaj novogradnje trajajo: primer Roške
Ministrstvo zamude pripisuje zahtevnim postopkom, med katerimi so občinski prostorski akti, arhitekturni natečaji in priprava projektne dokumentacije.
Roška kaže, kako dolgotrajna je ta pot. Urbanistični natečaj je bil objavljen julija 2020, prvo nagrado pa je prejel biro Bevk Perović arhitekti. Sledi sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), nato pa še ločen arhitekturni natečaj za vsak objekt.
24ur je leta 2023 poročal, da naj bi bil projekt pripravljen do leta 2025, N1 pa je leta 2024 navedel, da domova na Roški in Gerbičevi pred letom 2027 najverjetneje ne bosta zgrajena.
Za dom na Roški s 380 ležišči naj bi se postopki začeli po sprejemu OPPN, za dom na Brinju s 696 ležišči pa po spremembi občinskega prostorskega načrta.
Hrvaška: evropski denar in podpisane pogodbe
Pogodbe po mestih
Novembra 2025 je hrvaška vlada podelila sedem pogodb v skupni vrednosti 103,4 milijona evrov nepovratnih sredstev iz programa Konkurentnost in kohezija. Z njimi se bodo kapacitete povečale za 1742 mest.
- Split: 35,4 milijona evrov za 708 novih mest,
- Zadar: 18,8 milijona evrov za 382 postelj,
- Reka: 14,2 milijona evrov za nov paviljon na Trsatu z 284 ležišči,
- Zagreb: skoraj 20 milijonov evrov za rekonstrukcijo paviljonov 5 in 6 doma Stjepan Radić.
Gradnja paviljona v Reki naj bi trajala do konca leta 2027, nato pa sledi opremljanje, ki ga bo prevzel Studentski centar.
Povpraševanje po mestih v domovih
Največji pritisk na študentske domove je v Splitu, kjer je 2,01 prijave na eno mesto. Sledita Zagreb z 1,67 in Osijek z 1,66 prijave na mesto.
Dve poti do iste težave
Hrvaška je v enem krogu pogodb samo v Splitu in Zadru zagotovila 1090 novih mest. Slovenska domova na Roški in Brinju skupaj predvidevata 1076 ležišč, vendar sta še vedno v fazi pripravljalnih postopkov. Medtem ko se slovenski projekti soočajo predvsem z dolgotrajnimi prostorskimi in pripravljalnimi postopki, so na Hrvaškem za več novih študentskih kapacitet že zagotovljena evropska sredstva in podpisane pogodbe za izvedbo.
Viri
- gov.si: Več sredstev za študentske domove; Odprt prenovljeni ŠD 15 v Mariboru; 119 novih študentskih postelj na Obali; Urbanistični natečaj Urbanizem Roška; Rezultati natečaja Roška; Razpis za subvencionirano bivanje 2026/27; Razpis za zasebne študentske domove 2026/27.
- N1/STA: Požarna prenova študentskih domov; Ljubljana bi lahko dobila nova študentska domova.
- 24ur: Koliko študentskih postelj manjka.
- Žurnal24: Toliko študentov še vedno čaka na sobo.
- Informator/HINA: Uručeni ugovori za proširenje kapaciteta.
- Novi list: Novi paviljon u Kampusu; Zagreb – 3200 studenata bez doma.
- Lider: Pritisak na domove.
