Pregled protipoplavnih gradbenih projektov v Celju 2026: 25 mio EUR investicij, dva nova mostova, NOO financiranje in vpliv na cestno infrastrukturo.
Mestna občina Celje je v letu 2025 in v začetku leta 2026 postala eno najpomembnejših gradbenih prizorišč v slovenskem prostoru. Obsežen sklop protipoplavnih ukrepov, ki ga vodi Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), z neposrednim vplivom na cestno infrastrukturno omrežje mesta, predstavlja enega največjih gradbeno-inženirskih posegov v regiji v zadnjem desetletju — in hkrati konkretno poslovno priložnost za dobavitelje materialov, gradbene izvajalce ter ponudnike infrastrukturnih storitev, ki projekte tega tipa spremljajo prek platforme Realtracing. (Vir: Celje.info, januar 2026)
Obseg in vrednost investicije
Skupna vrednost petih protipoplavnih projektov, ki se hkrati izvajajo na območju Mestne občine Celje, znaša približno 25 milijonov evrov. Financiranje poteka pretežno iz evropskega mehanizma Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki strogo zahteva zaključek vseh del do 30. junija 2026. Prav ta rok je ključni razlog za sočasno izvedbo projektov, kar gradbenim izvajalcem in mestni logistiki postavlja zahtevne operativne pogoje. (Vir: Celje.info, januar 2026)
Projekti skupaj naslavljajo poplavno ogroženost okoli 2.000 prebivalcev in dolgoročno omogočajo prostorski razvoj na območjih, kjer je bila gradnja do sedaj omejena ali prepovedana. (Vir: Delo, november 2024)
Ključni objekti: mostova kot jedro protipoplavnega sistema
Osrednja gradbena objekta celotnega sklopa sta dva nova mostova, ki nista zgolj prometna infrastruktura, temveč integralni del hidravličnega sistema za obvladovanje visokih voda. Za dobavitelje jeklenih konstrukcij, betonskih elementov in hidroizolacijskih sistemov gre za referenčna projekta javne infrastrukture z jasno definiranima investitorjema in terminskim načrtom. (Vir: Celje.info, januar 2026)
Most čez Savinjo na Polulah
Most čez Savinjo na Polulah (vrednost: ~14,2 milijona EUR) je največji posamezni projekt. Novi most bo dolg 110 metrov, brez vmesnih podpornikov v strugi, in pet metrov višji od dosedanjega. Pretočna kapaciteta se bo s posegom povečala na 1.600 m³/s, kar je skoraj dvakrat več od obstoječe. Obstoječi most, poškodovan že v poplavah leta 2023, je bil za težka vozila neprevozni. (Vir: Delo, november 2024)
Rušenje starega mostu je bilo predvideno konec aprila 2026, saj je poseg v strugo nujno potreben za vodnogospodarske ureditve — vzporedno z gradnjo mostu poteka razširitev struge Savinje. (Vir: Celje.info, april 2026)
Most čez Voglajno pri Zgodovinskem arhivu Celje
Most čez Voglajno pri Zgodovinskem arhivu Celje je bil odprt marca 2026. Zasnovan je brez vmesnih podpor v vodnem telesu in omogoča nemoteno prevajanje pretokov tudi pri stoletnih vodah. Most zagotavlja dva vozna pasova in mešane površine za pešce ter kolesarje na obeh straneh, kar bistveno izboljšuje prometno varnost v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Mestna občina Celje je k temu projektu prispevala 1,1 milijona evrov iz občinskega proračuna za gradnjo novega krožišča in ureditev javne razsvetljave. (Vir: Slovenske novice, marec 2026)
Vpliv na cestno infrastrukturo in prometne ureditve
Sočasna izvedba obeh mostov je v zimskih in spomladanskih mesecih 2025/2026 bistveno vplivala na prometne tokove v mestu. Popolne zapore so zahtevale vzpostavitev obvozov prek polulskega mostu, podvoza pri svinjskem sejmu in prek Teharij. V konicah so prometni tokovi zahtevali ročno usmerjanje prometa, prometni semaforji pa so bili postavljeni na ključnih odsekih. (Vir: Gorenjski glas / STA, junij 2025)
Poleg mostov projekt vključuje tudi rekonstrukcijo državne ceste Celje–Laško z ureditvijo novega krožišča, ki jo sofinancirata Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in Mestna občina Celje. Ureditve na vodotokih Dajnica, Koprivnica in Ločnica dopolnjujejo celoten sklop hidravličnih in infrastrukturnih posegov. (Vir: Delo, november 2024)
Vloga investitorjev in organizacija projekta
Formalni investitor protipoplavnih projektov je Direkcija RS za vode. Mestna občina Celje pri projektu nastopa kot partner, ne investitor — zagotovila je projektno dokumentacijo, pridobila pravnomočna gradbena dovoljenja, uredila odkupe zemljišč ter izvedla postopke javnega naročanja. Župan Matija Kovač je ob tem izpostavil, da je bila Mestna občina Celje prva v državi, ki je pridobila vso dokumentacijo in zemljišča za izvedbo protipoplavnih ukrepov NOO. (Vir: Celje.info, januar 2026)
Proračunski okvir in nadaljnje investicije
Proračun Mestne občine Celje za leto 2026 znaša 108,9 milijona evrov, od tega je 46,6 milijona evrov (43 %) namenjenih investicijam in investicijskim transferjem. Del teh sredstev je neposredno vezan na prometno in komunalno infrastrukturo ter protipoplavne ukrepe. (Vir: Celje.info, december 2025)
Župan Kovač je potrdil, da so protipoplavne aktivnosti dolgoročni proces: celovita zaščita pred stoletnimi vodami bo mogoča šele z gradnjo suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini, ki ostajajo predmet prihodnjega načrtovanja na državni ravni. (Vir: Delo, november 2024)
Pomen za gradbeni sektor
Celjski protipoplavni projekti so primer kompleksnega sočasnega izvajanja gradbenih, vodnogospodarskih in prometnih posegov v urbanem okolju pod strogimi zahtevami EU financiranja. Za gradbeni sektor so relevantni z vidika organizacije del v gosto poseljenem mestnem jedru, usklajevanja med državnimi in občinskimi investitorji ter obvladovanja terminskih tveganj pri projektih, ki so vezani na pogoje kohezijskega financiranja. (Vir: Celje.info, januar 2026)
Projekti tega tipa — večmilijonske državne investicije z jasno določenimi izvajalci, terminskimi načrti in EU sofinanciranjem — so točno tisti segment gradbišč, ki ga platforma Realtracing zbira, strukturira in naredi dostopnega za B2B uporabnike: od prodajnih ekip dobaviteljev materialov do razvijalcev in investitorjev, ki iščejo zgodnji vpogled v aktivna gradbišča po vsej Sloveniji.
