Gradnja v varovanih območjih: investicije, zastoji in priložnosti

Gradnja v varovanih območjih zadeva velik del investicij v slovenskem gradbenem sektorju. V Sloveniji 355 območij Natura 2000 pokriva dobrih 37 % ozemlja, kar je največji delež v EU. Skupaj z zavarovanimi območji je varovanih okoli 40 % države. Za gradbeno panogo to pomeni, da velik del projektov – od infrastrukture do prenov v mestnih jedrih – vsaj na eni točki naleti na naravovarstveni ali kulturnovarstveni režim.

Naravovarstveni postopki: kdo izda kaj

Postopek je odvisen od vrste objekta.

Z gradbenim dovoljenjem

Pri objektu z gradbenim dovoljenjem na območju s posebnim naravovarstvenim statusom se v postopku pridobi mnenje Zavoda RS za varstvo narave, ne naravovarstveno soglasje. (Vir: SPOT – Naravovarstveni pogoji in naravovarstveno soglasje)

Brez gradbenega dovoljenja

Pri objektu brez gradbenega dovoljenja na takem območju je potrebno naravovarstveno soglasje. (Vir: SPOT – Naravovarstveni pogoji in naravovarstveno soglasje)

Z vplivi na okolje

Pri objektu z vplivi na okolje se gradbeno dovoljenje in presoja vplivov na okolje združita v integralni postopek, dovoljenje pa izda Ministrstvo za naravne vire in prostor. Presoja sprejemljivosti posega v varovana območja je del istega postopka. (Vir: GOV.SI – Pridobitev okoljevarstvenega soglasja)

Kulturna dediščina: dva koraka pred soglasjem

Kulturnovarstveni pogoji

Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) je treba pred kulturnovarstvenim soglasjem pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Zavod lahko zahteva predhodne raziskave ali konservatorski načrt, ki je obvezen pri posegih v strukturne elemente spomenika. V pogojih določi tudi, kakšno usposobljenost morajo imeti izvajalci specializiranih del. (Vir: ZVKD-1, 29. člen (Tax-Fin-Lex))

Pravnomočnost soglasja in omejitve tehnologije

Sodna praksa je jasna: gradnja se ne sme začeti, dokler soglasje ni pravnomočno, tudi pri enostavnih objektih. (Vir: Sodna praksa – gradnja enostavnega objekta (Tax-Fin-Lex))

Pogoji pogosto posežejo tudi v tehnologijo. Državni prostorski načrt za priključek Brezovica na primer v bližini dediščine izključuje težke stroje z visokimi vibracijami in miniranje. (Vir: Uredba o DPN za priključek Brezovica, 19. člen)

Kje projekti obtičijo

Zastoji pri presojah vplivov na okolje

GZS je septembra 2025 organizirala strokovni posvet o tem, zakaj pri presojah vplivov na okolje in integralnih gradbenih dovoljenjih nastajajo veliki časovni zastoji. (Vir: GZS ZGIGM – posvet o PVO in IGD (september 2025))

Primer Bežigrajskega športnega parka

Najbolj znan primer tveganja je Bežigrajski športni park. Ministrstvo je leta 2021 zavrnilo izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, ker gradnja v vplivnem območju Plečnikovega stadiona ni bila skladna z odlokom o razglasitvi spomenika. V postopek se je s pripombami vključilo 136 posameznikov in organizacij, 99 kot stranski udeleženci. (Vir: GOV.SI – MOP o Bežigrajskem športnem parku)

Nauk za trg: soglasje, pridobljeno v eni fazi, še ne pomeni, da je projekt varen. Investitorji BŠP so morali ob vložitvi zahteve za integralno dovoljenje kulturnovarstveno soglasje pridobiti na novo.

Kje nastajajo priložnosti

Zgodnja vidnost projektov

Projekti v varovanih območjih gredo skozi pogoje, mnenja in presoje, zato so znani dolgo pred razpisom za izvedbo. Daljša časovnica pomeni daljše okno za dobavitelje, ki želijo vplivati na specifikacijo.

Ožja konkurenca

Zahteve glede usposobljenosti, konservatorski načrti in omejitve tehnologije izločijo del ponudnikov. Prednost imajo podjetja z referencami na dediščini in v občutljivih okoljih.

Novi tipi naročil

Predlog posodobitve NEPN ugotavlja, da 33-odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2030 ni mogoče doseči samo s projekti zunaj Nature 2000. Slovenija je morala do 1. 9. 2026 Evropski komisiji predložiti tudi osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave, ki prinaša ukrepe tudi v urbanih ekosistemih. (Vir: Osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave (julij 2026))

Kaj to pomeni za prodajo v gradbeništvu

Pri projektih v varovanih območjih se ključne odločitve sprejmejo v fazi projektiranja, ko projektanti usklajujejo rešitve s pogoji zavodov. Kdor projekt spremlja od pridobivanja pogojev naprej, na primer prek baze gradbenih projektov, kot je Realtracing, ima čas, da svojo rešitev predstavi, preden je specifikacija zaključena.

Viri