Ko se pri projektu visoke stavbe pojavi javni razpis za dvigala, je najpomembnejša odločitev pogosto že sprejeta. Število dvigal, položaj jaškov, tip pogona in ključne tehnične specifikacije so določeni že v fazi idejne zasnove, več mesecev ali celo leto pred začetkom gradnje. Za dobavitelje dvigal to pomeni, da največja prodajna priložnost nastane v zgodnjih fazah gradbenih investicij – še preden projekt preide v izvedbo ali javno naročilo.
Zakaj so dvigala ključni del visokih gradenj
V visokih gradnjah je jedro stavbe eden najdražjih in najpomembnejših prostorov. Vanj so umeščena dvigala, stopnišča in tehnične inštalacije, njegova velikost pa neposredno vpliva na uporabno površino, ki jo lahko investitor proda ali odda. Pri stavbah nad 100 metri lahko sistem vertikalnega transporta zavzame tudi več kot polovico pritličnega jedra. Arhitekti zato iščejo čim bolj učinkovite tlorisne rešitve, projektanti dvigal pa morajo hkrati zagotoviti dovolj veliko prevozno zmogljivost za poslovne ali stanovanjske uporabnike. Končna rešitev nastane skozi več usklajevanj med investitorjem, arhitektom, konstrukterjem in specialistom za vertikalni transport. Prav v tej fazi imajo dobavitelji največ možnosti vplivati na izbiro tehnologije in tehničnih rešitev.
Izbira tehnologije: hidravlična, vlečna ali MRL dvigala
Izbira tipa dvigala ni le tehnično vprašanje, temveč pomembno vpliva na celotno zasnovo objekta. Različni sistemi zahtevajo drugačne dimenzije jaška, konstrukcijske prilagoditve in prostorske rešitve.
Hidravlična dvigala
Hidravlični sistemi se uporabljajo predvsem pri nižjih objektih, saj imajo omejitve glede hitrosti in višine hoda. V visokih poslovnih ali stanovanjskih stavbah so redka izbira.
Vlečna in MRL dvigala
Vlečna (traction) dvigala predstavljajo standard pri večnadstropnih stavbah, medtem ko MRL (Machine Room Less) izvedbe omogočajo namestitev brez ločene strojnice. To arhitektom pogosto prihrani dragocen prostor na vrhu objekta in poveča projektno fleksibilnost. Ker vsaka tehnologija zahteva drugačno konstrukcijsko zasnovo, je sprememba sistema po potrditvi projekta običajno povezana z visokimi stroški in zamudami.
Vertikalni transport je treba uskladiti s konstrukcijo
Pri stolpnicah z več kot 30 etažami se vse pogosteje uporabljajo napredni sistemi, kot so dvokabinska dvigala ali dve kabini v enem jašku. Takšne rešitve zahtevajo natančno sodelovanje med projektantom dvigal in konstrukcijskim inženirjem. Dimenzije jaška, debelina sten, temelji in nosilni elementi morajo biti določeni še pred izdelavo izvedbenih načrtov. Ko je konstrukcija potrjena, je prostor za spremembe zelo omejen, zato dobavitelji po tej fazi težko vplivajo na specifikacijo projekta.
Zakaj javni razpis pogosto pride prepozno
V mednarodni praksi se svetovalci za vertikalni transport vključujejo že v idejno projektiranje. Takrat določijo:
- število dvigal,
- hitrost posameznih kabin,
- razporeditev po etažah,
- intervale voženj,
- petminutno prevozno zmogljivost.
V isti fazi se sprejme tudi odločitev o sistemih namembnega vodenja (destination dispatch), ki vplivajo na zasnovo vhodnega lobija in uporabniško izkušnjo celotne stavbe. Ko je objavljen razpis za izvedbo, je koncept vertikalnega transporta praviloma že zaključen. Razpis zato največkrat pomeni izbiro izvajalca, ne pa več izbire tehnične rešitve.
Kaj to pomeni za dobavitelje dvigal v Sloveniji in na Hrvaškem
Za podjetja, ki prodajajo dvigala, tekoče stopnice ali druge transportne sisteme, imajo največjo vrednost podatki o projektih v zgodnjih fazah razvoja. Informacije o pridobljenem gradbenem dovoljenju, začetku projektiranja ali potrjeni investiciji omogočajo stik z investitorjem in projektno ekipo, ko je specifikacija še odprta.
Primer takšne prakse je Dalmatia Tower v Splitu, najvišja stavba na Hrvaškem, kjer je bila rešitev vertikalnega transporta zasnovana že v idejnem projektu, precej pred začetkom gradbenih del. Za prodajne ekipe to pomeni pomembno spremembo pristopa: namesto spremljanja zgolj javnih razpisov je smiselno spremljati gradbene investicije od faze dovoljenj in projektiranja. Prav takrat nastane največ možnosti, da dobavitelj sodeluje pri oblikovanju končne tehnične rešitve in pridobi konkurenčno prednost.
