Po dveh letih zadržanosti se evropski gradbeni sektor v letu 2026 ponovno premika v pozitivno smer. To neposredno vpliva na vprašanje, kje v Evropi nastaja največ novih projektov v 2026 in kam se usmerjajo največje investicije v gradnjo. Po napovedih organizacije Euroconstruct naj bi evropski gradbeni sektor v letu 2026 dosegel 2,4-odstotno realno rast, potem ko je bila rast v letu 2025 omejena na zgolj 0,3 odstotka. Vendar pa sama rast ne pove celotne zgodbe. Bolj pomemben je premik, ki se dogaja v ozadju: zemljevid novih projektov in gradbenih investicij v Evropi se spreminja hitreje, kot kažejo skupne številke rasti.

Rast gradbenega sektorja, a neenakomerna po regijah

Evropsko okrevanje ni enakomerno. Medtem ko nekateri trgi ponovno pridobivajo zagon, se drugi soočajo z novimi omejitvami in spremembami v strukturi povpraševanja.

Zahodna in srednja Evropa

Avstrija in Nemčija sta po več letih šibkejše aktivnosti dosegli dno trenutnega gradbenega cikla. Leta 2026 se pojavljajo prvi znaki okrevanja, saj nižje obrestne mere ponovno odpirajo prostor za stanovanjske projekte, ki so bili v preteklih letih odloženi.

Iberski polotok

Medtem ko je večji del Evrope še okreval, se je Iberski polotok razvil v eno najbolj dinamičnih območij za nove projekte v Evropi. Španijo trenutno podpirata močna gospodarska rast in visoka stopnja optimizma v gradbeni panogi. Pomembno vlogo imajo tudi velike investicije v podatkovne centre in zeleno energetsko infrastrukturo, zaradi katerih država postaja eno pomembnejših evropskih razvojnih vozlišč.

Srednja in Vzhodna Evropa

V Srednji in Vzhodni Evropi je slika nekoliko bolj zapletena. Gradbena proizvodnja še vedno pomembno prispeva k gospodarski rasti, vendar se razpoloženje v panogi slabša. Na Poljskem in Češkem se visoka raven industrijskih in civilnih projektov sooča z zmanjševanjem nekaterih panožnih davčnih spodbud, kar vpliva na pričakovanja podjetij v sektorju.

Podatkovni centri kot nov generator gradbenih projektov

Eden največjih premikov med novimi projekti v Evropi 2026 se dogaja na področju podatkovnih centrov. Ta segment hitro spreminja zemljevid evropskih gradbenih investicij. Tradicionalna podatkovna vozlišča se soočajo z vedno večjimi omejitvami – od razpoložljivosti električne energije do pomanjkanja primernih zemljišč in strožjih regulatornih zahtev. Zato se razvoj novih lokacij premika proti južni Evropi in izbranim regionalnim trgom, med katerimi izstopajo Milano, Madrid, Bruselj in nordijske prestolnice.

Varšava kot regionalno vozlišče

Posebej pomembno vlogo pridobiva Varšava, ki se je uveljavila kot eno vodilnih središč za razvoj podatkovnih centrov v srednji in vzhodni Evropi. Poljska s tem razbremenjuje omejene kapacitete tradicionalnih evropskih vozlišč, kot je Frankfurt, hkrati pa postaja pomembno središče za razvoj suverenega oblaka in umetne inteligence. Pričakuje se, da bo Poljska v prihodnjih letih igrala ključno vlogo pri razvoju evropskih oblačnih in AI-storitev, tudi prek pobud, kot je program AI Gigafactory.

Obseg naložb

Razvoj podatkovnih centrov ni več nišna zgodba, temveč eden pomembnejših investicijskih trendov v evropski gradnji. Evropsko združenje podatkovnih centrov (EUDCA) ocenjuje, da skupni naložbeni cevovod sektorja do konca desetletja znaša približno 114 milijard dolarjev, pri čemer naj bi povpraševanje po električni energiji raslo za približno 15 odstotkov letno. Vsak nov podatkovni kampus takšnega obsega predstavlja večletne priložnosti za gradbena podjetja, izvajalce elektroinštalacij in dobavitelje materialov v regijah, kjer ti projekti nastajajo.

Infrastrukturne investicije sledijo denarju

Poleg zasebnih investicij se nadaljuje tudi razvoj ključne evropske infrastrukture. Med največjimi projekti so nadgradnje jedrnih koridorjev TEN-T, med njimi Rail Baltica, predor Lyon–Turin ter širitve metro sistemov v Parizu, Madridu in Varšavi. Skupaj ti projekti predstavljajo večbilijonski investicijski cevovod do leta 2034. Za jugovzhodno Evropo je pomembna tudi pobuda ABC+De, ki je zasnovana kot manjkajoči prometni koridor TEN-T med Egejskim in Baltskim morjem. Projekt vključuje tudi Donavo kot pomembno prometno os med Nemčijo in njeno delto.

Kaj premik novih projektov pomeni za dobavitelje in investitorje

Za podjetja v dobavni verigi gradbenih materialov sprememba pomeni predvsem eno: povpraševanje po Evropi ne bo več enakomerno razporejeno. Rast investicij se bo vse bolj koncentrirala v posamezna regionalna vozlišča, kjer so na voljo ključni pogoji za razvoj – predvsem energija, zemljišča, infrastruktura in politična podpora. Tradicionalni gospodarski centri ostajajo pomembni, vendar največ novih priložnosti nastaja tam, kjer se srečajo potrebe digitalne infrastrukture, energetske tranzicije in velikih javnih investicij. Za podjetja postaja zato spremljanje konkretnih gradbenih projektov v realnem času pomembnejša konkurenčna prednost kot zgolj spremljanje letnih napovedi gradbenega sektorja. Pravočasno prepoznavanje novih investicijskih območij omogoča boljše načrtovanje prodaje, dobave in vstopa na trg.