Za uvedbo sistema eGraditev je Slovenija potrebovala skoraj dve leti. Prva upravna enota ga je uvedla marca 2024, januarja 2026 pa je bilo na vseh 58 upravnih enotah vlogo za gradbeno dovoljenje mogoče oddati elektronsko. Papirna pot do dovoljenja je tako postala izjema, gradbeni projekti pa že od prvega koraka za seboj puščajo digitalno sled. Vir: gov.si
Razpis: sled se začne pri ponudbi
Ponudbe za javna naročila se v Sloveniji oddajajo prek sistema e-JN, ki ob oddaji ponudbe zabeleži identiteto uporabnika in čas oddaje. Odpiranje ponudb poteka avtomatično v informacijskem sistemu. Na Hrvaškem ima to vlogo EOJN RH, ki ponudnikom omogoča elektronsko dostavo ponudb prek modula eNabave.
Dovoljenje: od papirja do eDozvole
Hrvaška je v digitalizaciji dovoljenj storila korak naprej z zakonom, ki velja od 1. januarja 2026. Zakon o gradnji prinaša popolno digitalizacijo postopkov prek sistema eDozvola, uvedbo BIM-modelov in obvezen načrt vzdrževanja zgradb. Pridobitev gradbenega dovoljenja naj ne bi trajala dlje kot 30 dni. To se najbolj tiče družinskih hiš, saj se zanje izda približno 90 odstotkov vseh gradbenih dovoljenj na Hrvaškem.
Gradnja: državni sistemi in gradbišče nista isto
Digitalna orodja na gradbišču
Sistema eGraditev in eDozvola pokrivata upravne postopke. Kaj se na gradbišču dogaja iz tedna v teden, pa je stvar investitorjev, izvajalcev in njihovih orodij. Hrvaška gospodarska zbornica opozarja, da Hrvaška zaostaja pri širšem sprejemanju digitalnih orodij in digitalnih kompetencah, posebej pri malih podjetjih, zato pripravlja smernice za digitalno uporabo na gradbišču.
Cena nepovezanih podatkov
Cena nepovezanih podatkov je merljiva. Študija podjetij Autodesk in FMI, ki je zajela več kot 3.900 strokovnjakov, ocenjuje, da so slabi podatki, torej netočni, nepopolni ali nedostopni, leta 2020 globalno stali 1,85 bilijona dolarjev. Odločitve, sprejete na njihovi podlagi, so povzročile 88,69 milijarde dolarjev ponovnega dela, kar je 14 odstotkov vsega ponovnega dela v tem letu.
Gre za svetovno oceno, ne za slovenske ali hrvaške podatke, a kaže, da je vrednost v povezanosti podatkov, ne v njihovi količini.
Kaj to pomeni za gradbeni trg
Vsak korak na poti od razpisa do realizacije je podatek: kdo je zmagal na razpisu, kdaj je bilo izdano dovoljenje, v kateri fazi je gradnja in kdo jo izvaja. Posamezni podatki so javni, a razpršeni po različnih portalih in državah. Šele ko so zbrani na enem mestu in povezani s projektom, postanejo pregled trga, ki pomaga pri načrtovanju poslov.
Realtracing zato spremlja gradbišča in novogradnje v Sloveniji in na Hrvaškem ter podatke o projektih povezuje na enem mestu, od faze načrtovanja do izvedbe. Primer takšnega pregleda je projekt Kolinska v Ljubljani, ki predvideva do 464 stanovanj in 30.000 m² poslovnih, trgovskih ter gostinskih površin. Spremljanje projekta in njegovih razvojnih faz pokaže, kako lahko povezani podatki o investiciji pomagajo podjetjem pravočasno prepoznati priložnosti za sodelovanje pri gradnji.
Digitalna sled je v obeh državah vse bolj popolna. Prednost bodo imeli tisti, ki jo znajo prebrati.
Viri
- gov.si (eGraditev, 5. 1. 2026 in 18. 9. 2025)
- e-JN, razpisna dokumentacija
- EOJN RH (ssi.gov.hr)
- tportal.hr in index.hr (Zakon o gradnji, 15. 12. 2025)
- informator.hr (HGK, 22. 5. 2025)
- Autodesk/FMI, Harnessing the Data Advantage in Construction (2021)
