Število električnih vozil v Evropi in Sloveniji še naprej narašča, s tem pa se spreminjajo tudi zahteve pri načrtovanju novih objektov. Elektroinštalacije in EV polnilnice postajajo pomemben del sodobne gradnje, saj polnilno mesto ob parkirnem prostoru ni več le dodatna prednost, temveč vse pogosteje osnovni element stanovanjskih in poslovnih objektov. Za investitorje in projektante to pomeni, da je treba o polnilni infrastrukturi razmišljati že v začetnih fazah načrtovanja. Naknadna vgradnja elektroinštalacij je namreč bistveno dražja in tehnično zahtevnejša kot ustrezna priprava vodov že med samo gradnjo objekta.
Zakaj postajajo EV polnilnice del sodobnih gradbenih projektov
Pravica do vklopa na ravni EU
Smer razvoja na ravni Evropske unije določa direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki uvaja t. i. pravico do vklopa. Ta od držav članic zahteva poenostavitev postopkov za namestitev polnilne infrastrukture v novih in obstoječih stavbah. Po tem načelu bi moral imeti vsak stanovalec možnost, da na lastne stroške namesti polnilnico, hkrati pa direktiva določa tudi pripravo novogradenj za lažjo vgradnjo takšne infrastrukture v prihodnosti. Razlog za takšno ureditev je preprost – priprava potrebnih inštalacij že v času gradnje je bistveno cenejša in enostavnejša kot kasnejši posegi v že dokončan objekt.
Primer iz prakse: švedska ureditev
Nekatere evropske države so te zahteve že vključile v svojo zakonodajo. Na Švedskem morajo na primer nove stanovanjske hiše z najmanj tremi parkirnimi mesti imeti pripravljene kabelske cevi pri vseh parkirnih mestih, pri polovici mest morajo biti kabli že položeni, najmanj eno parkirno mesto pa mora imeti vgrajeno polnilnico.
Kako se spreminjajo zahteve pri novogradnjah
Nacionalna zakonodaja in standardi
V Sloveniji projektiranje elektroinštalacij za polnilna mesta ureja načrt elektrotehnike v projektni dokumentaciji. Pri tem mora upoštevati Gradbeni zakon, Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, tehnično smernico TSG-N-002 ter standard SIST HD 60364. Poleg tega mora biti usklajeno tudi z zakonodajo na področju infrastrukture za alternativna goriva. Na evropski ravni zahteve dopolnjuje uredba AFIR, ki določa tehnične pogoje za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje javno dostopnih polnilnih mest. Slovenija je vzpostavila tudi nacionalni okvir za sofinanciranje. Sredstva Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028 so med drugim namenjena vzpostavitvi javno dostopne in zasebne polnilne ter oskrbovalne infrastrukture za brezemisijska vozila. To dodatno spodbuja vključevanje polnilne infrastrukture že v nove gradbene projekte.
Neenakomeren razvoj infrastrukture
Kljub napredku razvoj polnilne infrastrukture še ni enakomeren po vsej Sloveniji. Omrežje hitrih polnilnic je na nekaterih območjih, kot so severna Primorska, Posočje in Koroška, še vedno manj razvito kot v večjih mestih. To dodatno poudarja pomen sistematičnega načrtovanja infrastrukture, kjer se potrebe po polnilnih mestih upoštevajo že v fazi priprave novih objektov in ne šele naknadno.
Podatki o gradbenih projektih kot pomoč podjetjem pri spremljanju trga
Za dobavitelje elektro opreme, izvajalce elektroinštalacij in proizvajalce polnilnic te spremembe pomenijo predvsem večjo potrebo po pravočasnih informacijah o novih gradbenih projektih. Ker se zahteve glede elektroinštalacij in polnilne infrastrukture vse pogosteje vključujejo že v fazo projektiranja, je za podjetja v gradbeni dobavni verigi pomembno, da imajo čim prej pregled nad aktivnimi in načrtovanimi projekti. Tako se lahko pravočasno vključijo v postopke, še preden so razpisi ali gradbena dovoljenja širše dostopni.
Platforme, kot je Realtracing, ki zbirajo podatke o gradbiščih, investitorjih in novih projektih v Sloveniji ter na Hrvaškem, podjetjem omogočajo lažje spremljanje trga in prepoznavanje novih poslovnih priložnosti. S tem lahko pravočasno prepoznajo projekte, kjer bodo elektro infrastruktura, EV polnilnice in druge povezane rešitve del osnovne izvedbe objekta.
Prihodnost gradnje: objekti, pripravljeni na električno prihodnost
Elektrifikacija prometa postopoma postaja pomemben del načrtovanja vseh vrst objektov – od stanovanjskih in poslovnih stavb do industrijskih projektov. Prilagodljiva elektro infrastruktura, ki omogoča enostavno nadgradnjo brez večjih gradbenih posegov, predstavlja dolgoročno smiselno rešitev tako za investitorje kot za uporabnike objektov. Gradbeništvo, energetika in nove tehnologije se zato vse bolj povezujejo. Objekti, ki že danes upoštevajo razvoj električne mobilnosti, bodo v prihodnosti bolje pripravljeni na nove potrebe uporabnikov in manj pogosto zahtevali dodatne prilagoditve.
